Najboljša brezplačna spletna knjižnica

Markuzzijev madež

FORMAT: PDF EPUB MOBI
DATUM IZDAJE: 2017
VELIKOST NA DATOTEKO: 4,49
ISBN: 978-961-241-998-1
JEZIK: SLOVENŠČINA
AVTOR: Mateja Ratej
CENA: BREZPLAČNO

Vse Mateja Ratej knjige, ki jih berete in prenesete pri nas

Opis:

Ko se z leti, ki minevajo po kakem dogodku, ljudje vse natančneje spominjajo okoliščin, kraja, časa, celo predhodnih »namigov«, da se bo zgodil zločin, in se vse iz leta v leto bolj čudovito ujema, smo lahko skoraj povsem prepričani, da je na delu človeška domišljija, če ne še kaj hujšega. Snovanje, sestavljanje, poslušanje in »oplemeniteno« širjenje zgodbic je pač v človeški naravi – tako kot tudi zavist, nagnjenost k obrekovanju in teorijam zarot ter sla po maščevanju. Prav zato je tako pomembno, da se sodišča pri svojem delu opirajo na dokaze in dejstva, ne pa na to, kar se komu zdi, kar je kdo slišal in kar bi kdo želel. Več kot presenečeni pa smo, ko celo sodišče sámo ljudskim govoricam, nedokazanim in nedokazljivim trditvam in laičnemu, z zamerami zabeljenemu mnenju dodeli težo sodno veljavnega dokaza – in na taki podlagi presodi: kriv!V začetku septembra 1920 je bil ob gozdnem potoku pri Benediktu v Slovenskih goricah umorjen in iznakažen mlajši moški. Umora so bili osumljeni člani družine Markuzzi in njihov prijatelj Mihael Zemljič iz bližnje Drvanje. Odpor domačinov do obtoženih Markuzzijev je izviral iz njihovega italijanska izvora in izstopajoče gospodarske uspešnosti vodilnega člana družine Ivana, ki se je po vrnitvi s fronte prve svetovne vojne ukvarjal s tihotapstvom in prekupčevanjem. Sla domačinov po maščevanju Markuzzijevim, podprta s poklicnimi ambicijami mariborskega policista, je dosegla uspeh in vrhunec v obnovljenem kazenskem postopku (potem ko so bili obtoženi prvič oproščeni), v katerem so bili moški obtoženci obsojeni na smrt oz. dosmrtno ječo, Ivanova žena pa na zaporno kazen.Šele čez deset let je bil kazenski proces znova obnovljen in je sodišče prisluhnilo glasu razuma. Obsojeni za umor neznanca so bili tedaj oproščeni krivde in izplačana jim je bila denarna odškodnina, kar lahko razumemo kot eno prvih pravnih zmag koncepta človekovih pravic na Slovenskem po njegovem popolnem zlomu med 1. svetovno vojno. Najbolj zaslužen pri tem je pravni zastopnik zaznamovane družine Danilo Komavli. Njegov skoraj desetletni boj za pravice akterjev procesa ga uvršča med najboljše in najprodornejše slovenske odvetnike s področja kazenskega prava – ne glede na to, da je imel kot primorski begunec iz Trsta veliko razlogov za sovraštvo do Italijanov.Pretresljiva zgodba znanstvene monografije je napisana na podlagi enega najobsežnejših kazenskih spisov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor.

...nska izvora in izstopajoče gospodarske uspešnosti vodilnega člana družine Ivana, ki se je po vrnitvi s fronte prve svetovne vojne ukvarjal s tihotapstvom in prekupčevanjem ... Mateja Ratej: Markuzzijev madež - Vecer.com ... . ... Vljudno vas vabimo na pogovor ob knjigi Mateje Ratej MARKUZZIJEV MADEŽ: ROJEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC PO PRVI SVETOVNI VOJNI Predstavitev bo v sredo, 7. junija 2017, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Markuzzijev madež; rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni, ki bo v sredo, 14. junija 2017, ob 19. uri v Knjigarni Azil. Sodelovala bosta avtorica dr. Mateja Rat ... Markuzzijev madež: rojevanje človekovih pravic po prvi ... ... . Markuzzijev madež; rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni, ki bo v sredo, 14. junija 2017, ob 19. uri v Knjigarni Azil. Sodelovala bosta avtorica dr. Mateja Ratej in zgodovinar dr. Oto Luthar. Pogovor bo povezovala Kristina Božič. Vojni veteran Ivan Markuzzi je bil po prvi svetovni vojni karizmatični tihotapec Slovenskih goric. Markuzzijev madež; rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni, ki bo v sredo, 14. junija 2017, ob 19. uri v Knjigarni Azil. Sodelovala bosta avtorica dr. Mateja Ratej in zgodovinar dr. Oto Luthar. Pogovor bo povezovala Kristina Božič. Vojni veteran Ivan Markuzzi je bil po prvi svetovni vojni karizmatični tihotapec Slovenskih goric. Research Centre. of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Novi trg 2, 1000 Ljubljana. [email protected] +386 1 470 61 00 +386 1 425 52 53. Additional information: Znanstvenoraziskovalni center. Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Novi trg 2, 1000 Ljubljana. [email protected] +386 1 470 61 00 +386 1 425 52 53 Spletni prenos odprtja razstave MUZEJ SKOZI ZGODOVINO: najstarejše pridobitve Deželnega muz...